torek, 11. maj 2010

Sadovnjak


Sadovnjak je nasad dreves ali grmičevja, namenjen pridelavi sadja, lahko pa tudi oreškov. Največkrat gre za sadno drevje, kjer gojijo sadje za prodajo. Sadovnjak je lahko tudi del večjega vrta, kjer ima tudi estetsko vlogo. Sodobni sadovnjaki so optimizirani za čim večjo produkcijo sadja, zato so drevesa sajena v ravnih vrstah, med katerimi je razmak, ki olajšuje pobiranje. Pogosto so sadovnjaki zasajeni v bližini vodnih teles, kjer voda deluje kot blažilec podnebnih ekstremov in je verjetnost za zmrzal manjša. Klasični sadovnjaki so s stališča okoljevarstva pomemben del kulturne krajine, saj stara, visokodebelna drevesa s spremljajočim rastjem nudijo ustrezen habitat mnogim živalskim vrstam, s čemer imajo pozitiven vpliv na ohranjanje biodiverzitete v okolju, ki je sicer zaradi kmetijstva degradirano. Zgled za to je smrdokavra, ki je znan gnezdilec v duplih starih sadnih dreves. Vendar pa se z intenzifikacijo kmetijstva sadovnjaki pomlajajo in optimizirajo za čim večji pridelek. Zaradi uporabe pesticidov in odstranjevanja vseh vrst, ki nimajo vloge pri pridelavi sadja, postane sadovnjak neprimeren zanje. Tudi smrdokavra je zaradi tega procesa ob pomanjkanju drugih ustreznih gnezdišč v velikem delu Evrope ogrožena.

ZNAČILNOSTI SADOVNJAKA:

-V sadovnjaku raste gojeno sadno drevje:lahko le ene vrste,lahko pa je nasad mešan.

Drevesa so nasajena tako,da vsako drevo dobi dovolj svetlobe.

-Drevesa v sadovnjaku obrezujemo. S tem oblikujemo drevesne krošnje,da dobijo vsi listi dovolj svetlobe,in povečano rodnost.

-Bolezni in škodljivci v sadovnjaku se hitreje razširijo na druga drevesa,zlasti če je v sadovnjaku gosto nasajena samo ena vrsta sadnega drevja.

-Drevesa škropimo proti različnim škodljivcem in boleznim.

-Svetloba prodre do tal,zato v sadovnjaku uspevajo tudi trava in zelišča.

-Travo v sadovnjaku kosimo.

-Prst v sadovnjaku gnojimo

-Sadovnjak lahko med sušo zalivamo.

Sadovnjaki se ne razlikujejo med seboj le po vrsti dreves,ampak tudi po njihovi razporejenosti. V plantažnih sadovnjakih so drevesa nasajena gosto drugo ob drugem. Po navadi so nizke ali le srednje visoke rasti,da jih laže obirajo in strojno škropijo.

Včasih so pri nas prevladovali senožetni sadovnjaki. V takih sadovnjaki po navadi raste več različnih vrst sadnih dreves,ki so zasajena daleč narazen. To so običajno stare sorte,ki so odpornejše proti boleznim. Vidimo jih na podeželju,tam,kjer zemljišče ni primerni za gojenje poljščin. Dreves večinoma ne škropijo tudi zato,ker so previsoka in ker se med njimi pase živina in bi je strupi škodili.

Zaželene živali v sadovnjaku so: čebele,čmrlji,ose,metulji… Znana škodljivca: jabolčni zavijač,jabolčni cvetožer.

Vir:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sadovnjak
učbenik